Ko sem obiskala prvi trening ritmike, sem bila stara 6 let. Takrat še nisem dobro vedela, kaj ritmična gimnastika sploh je, nikakor pa se nisem zavedala, da bo tako zelo zaznamovala moje življenje.  V osnovni šoli sem trenirala zgolj rekreativno. Kako super je ritmika, sem prepričala kar nekaj sošolk, ki so nato začele trenirati skupaj z mano, in tako je nastala skupina, s katero smo dosegale lepe rezultate in večkrat tudi zmagale na državnem tekmovanju. Kar nekaj časa pa sem imela željo trenirati še več. Tako sem se zadnje leto osnovne šole odločila, da poskusim še v kakovostnem športu. In odločitev je bila prava, saj na treningih vztrajam še danes. Najbolj uživam v skupinskih vajah, moj najljubši rekvizit pa je že od samega začetka žoga. Moj največji uspeh je udeležba na svetovnem prvenstvu skupinskih vaj v estetski gimnastiki, ki je leta 2010 potekalo v Varni v Bolgariji. Tekmovanje je bilo odlična izkušnja, ki mi bo kljub napornim treningom in težkim pripravam ostalo v lepem spominu. Za delo vaditeljice sem se odločila šele pred kratkim,  v njem  zelo uživam, saj mi prinaša nove izzive, majhne deklice pa mi vsakič znova popestrijo dan. Življenja brez ritmike si ne predstavljam, zato upam, da bom še dolgo vztrajala v tem prelepem športu in bila vzor mlajšim, tako kot so bila tudi meni včasih vzor starejša dekleta.