Tudi meni je šlo včasih vse kar malo na živce; naporni treningi, vadba istega elementa, ki mi ni uspeval, trema pred nastopi, včasih slaba volja trenerk in celo tečne prijateljice. Vendar sem vedno rada migala, ker sem se potem dobro počutila, rada sem se nasmejala, saj smo se tako prijateljice pobotale in trenerka je postala dobre volje. Na nastopu je trema izginila, ko se je začela glasba, saj sem lahko tedaj zaplesala in pokazala gledalcem, kaj znam. Trud, volja in vztrajnost so se izplačali. Zdaj mi je v veliko zadovoljstvo, da ritmiko tudi učim, in upam, da bo vsaka od deklic našla srečo, ki ti jo lahko prinese ta lep šport.