Ritmika je del mojega prostega časa že dobrih deset let. Začela sem v 2. razredu in še vedno se spomnim dneva, ko je Petra prišla na našo šolo in obešala plakate o vadbi ritmične gimnastike. Vse deklice smo se navduševale nad sliko deklice na plakatu in poskušale narediti takrat še nemogoč element, ki ga je izvajala. Tako sem se z dvema prijateljicama opogumila in poskusila. Kljub temu da sta onidve po nekaj letih  obupali, jaz še vedno vztrajam. V vsem tem času so se spletle v skupini močne prijateljske vezi , nastalo je nekaj čudovitih vaj, osvojile smo kar nekaj medalj (državne prvakinje in podprvakinje...) in prešle iz šolskega C programa na kakovostni program (A1).
Upam, da bodo nadobudne deklice, ki prihajajo na vadbo, v ritmiki uživele vsaj toliko kot jaz ter da bom nanje uspela prenesti vse svoje znanje in voljo do vadbe.