Moja zgodba: Patricija Lap
Z ritmično gimnastiko sem se prvič srečala pri predstavitvi interesnih dejavnosti, ki so potekale na osnovni šoli, na katero sem hodila. Všeč so mi bili svetleči dresi in vsi elementi, ki so jih dekleta na nastopu izvajala. Tako sem v 2. razredu osnovne šole začela z vadbo ritmične gimnastike. Hodile so tudi nekatere sošolke, zaradi katerih je bila vadba še bolj zabavna.
“V klubu so vedno prisluhnili mojim željam in težavam ter si vedno prizadevali za dobro počutje vseh deklet v skupini.”
Z leti sem napredovala v starejše skupine in spoznala veliko novih prijateljic. Ker sem si želela vaditi več, kot so ponujali treningi na moji osnovni šoli, sem se odločila za vadbo na drugi šoli. V klubu so vedno prisluhnili mojim željam in težavam ter si vedno prizadevali za dobro počutje vseh deklet v skupini. Všeč so mi bile raznolike vadbe in seveda udeležba na tekmovanjih. Poleg šolskih tekmovanj, sem se udeležila tudi tekmovanj v kakovostnem športu (A1 program) in nekaj mednarodnih turnirjev.
Ritmična gimnastika me je skozi vsa leta naučila discipline, organizacije, izražanja, elegance in predvsem vztrajnosti. Na treningih sem spoznala svoje najboljše prijateljice, s katerimi se družimo tudi izven treningov. Svojo pot sem nadaljevala kot trenerka, saj me veseli delo z otroki. Pridobila sem trenersko licenco in svoje znanje najprej predajala mlajšim dekletom, danes pa učim tudi nadaljevalke in tekmovalke.
Največ mi pomeni, če dekleta na vadbi uživajo, se razmigajo in sklepajo nova prijateljstva. Treninge ritmične gimnastike dojemam kot idealno priložnost, kjer se lahko dekleta naučijo sodelovanja v skupini, prilagajanja in spoštovanja. Vse te vrednote in veščine so tudi meni prišle prav na vseh področjih življenja.
“Če bom v dekletih vzbudila strast do tega gracioznega športa, bo moj cilj dosežen. ”
